Primerjava izbranih različic

Prikazane so razlike med izbrano in trenutno različico strani.

--- sl:wiki:protected_area [2017/06/30 12:31] – irsnc
+++ sl:wiki:protected_area [2017/12/06 07:38] (Trenutna) – irsnc
@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-FIXME **This page is not fully translated, yet. Please help completing the translation.** \\
-//(remove this paragraph once the translation is finished)//
 ===== Zavarovano območje =====
 === Definicija ===
-najpogosteje uporabljena definicija **zavarovanih območij** prihaja iz Svetovne zveze za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources (IUCN)) (([[http://www.iucn.org|http://www.iucn.org]])) . Njihova definicija navaja, da: “//a protected area is a clearly defined geographical space, recognised, dedicated and managed, through legal or other effective means, to achieve the long-term conservation of nature with associated ecosystem services and cultural values//” (IUCN Definition 2008). (([[https://www.iucn.org/about/work/programmes/gpap_home/pas_gpap/|https://www.iucn.org/about/work/programmes/gpap_home/pas_gpap/]] Retrieved 30.3.2016))  IUCN uses different management categories of protected areas based on the level of human involvement/activities. These categories range from ‘strict nature reserve’ to ‘protected area with sustainable use of natural resources’. In the online World Database on Protected Areas (WDPA) all protected areas globally that meet the IUCN definition of protected areas are listed ([[http://www.protectedplanet.net/|http://www.protectedplanet.net/]]).
+najpogosteje uporabljena definicija **zavarovanih območij** prihaja iz Svetovne zveze za varstvo narave (International Union for Conservation of Nature and Natural Resources (IUCN)) (([[http://www.iucn.org|http://www.iucn.org]])) . Njihova definicija navaja, da: “//zavarovano območje je določen geografski prostor, ki je s pomočjo pravnih ali drugih veljavnih ukrepov priznan kot namenski prostor, ki je upravljan tako, da se zagotovi dolgoročno varstvo narave skupaj s pripadajočimi ekosistemskimi storitvami in kulturnimi vrednotami//” (IUCN definicija 2008). (([[https://www.iucn.org/about/work/programmes/gpap_home/pas_gpap/|https://www.iucn.org/about/work/programmes/gpap_home/pas_gpap/]] Retrieved 30.3.2016))  IUCN je opredelil različne kategorije upravljanja zavarovanih območij glede na vključenost/aktivnosti človeka. Te kategorije so določene v razponu od »strogega naravnega rezervata« do »zavarovanega območja upravljanja virov. Na spletni strani World Database on Protected Areas (WDPA) lahko najdete spisek vseh zavarovanih območij po IUCN definiciji ([[http://www.protectedplanet.net/|http://www.protectedplanet.net/]]).
 === Slovenija ===
-Zavarovana območja so eden izmed ukrepov varstva narave. Delimo jih na
+Zavarovanje (v preteklosti poimenovano tudi razglašanje) je eden najpomembnejših in najstarejših ukrepov varstva, ki se vzpostavi z oblastnim aktom – aktom o zavarovanju. V primeru varovanih območij se ustanovi zavarovano območje, ki je glede na naravovarstven pomen območja in cilj njegovega upravljanja lahko različnih kategorij. Delimo jih na ožja zavarovana območja in širša zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat. Širša zavarovana območja so: narodni, regijski in krajinski park. Vir: 53. člen [[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600|Zakona o ohranjanju narave]] (ZON)
-ožja zavarovana območja in širša zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat. Širša zavarovana območja so: narodni, regijski in krajinski park. Vir: 53. člen [[http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1600|Zakona o ohranjanju narave]] (ZON)
 === Zgodovina ===
-The last couple of decades have seen a substantial increase globally in the percentage of land and marine areas that is designated as protected area. Currently 15,4 percent of the world's land area and 3,4% of the world's marine area is designated as protected area.(([[http://www.unep-wcmc.org/featured-projects/mapping-the-worlds-special-places|http://www.unep-wcmc.org/featured-projects/mapping-the-worlds-special-places]] Retrieved 20.04.2016))  Protected areas are, however, not a recent phenomenon. For example, the aristocrats in Europe protected their hunting grounds already centuries ago. Also many tribal communities historically regulated access to and activities on their sacred grounds. Yellowstone National Park, established in 1872, is often seen as the first modern protected area. Soon after designating Yellowstone as a protected area, other national parks were established in Australia, Canada, South-Africa and Europe and in other parts of the United States. ((4)) )</sup>
+V zadnjih nekaj desetletjih se je v svetovnem merilu močno povečal odstotek kopenskih in morskih območij, ki so označena kot zavarovana območja. Trenutno je zavarovanih 15,4 % kopeniskih in 3,4 % morskih območij.(([[http://www.unep-wcmc.org/featured-projects/mapping-the-worlds-special-places|http://www.unep-wcmc.org/featured-projects/mapping-the-worlds-special-places]] Retrieved 20.04.2016))  Zavarovana območja pa niso nedavni pojav. Aristokrati v Evropi so npr. že pred stoletji ščitili svoje lovišča. Tudi številne plemenske skupnosti so nadzirale dostop in dejavnosti na svojih svetih območjih. Nacionalni park Yellowstone, ustanovljen leta 1872, se pogosto šteje za prvo moderno zavarovano območje. Kmalu po tem so bili tudi v Avstraliji, Kanadi, Južni Afriki in Evropi ter v ostalih delih Združenih držav ustanovljeni drugi nacionalni parki. ((4))
 === Cilji in izzivi ===
-The objectives for designating an area as a protected areas can be numerous, including conserving biodiversity, protecting the carbon function or a specific specie, or conserving cultural heritage. In addition, there are also economic and social objectives, such as protecting livelihoods of local communities, to improve national economies by increasing tourism revenues, or to replenish dwindling fishing stocks. The effectiveness of a protected area for conservation purposes depends on its size, location and on external factors such as climate change. A well-managed protected area can provide many benefits such as a successful biodiversity conservation, delivering ecosystem services and protecting iconic land- and seascapes. The challenges for managing a protected area are manifold, ranging from controlling access to the area, securing financial resources to manage the area, achieving a sustainable balance between conservation and human activities, and maintaining a strong political commitment and a mutually beneficial relationship with local communities.((5)) )</sup>  ((Eagles, P. F.J., S. F. McCool, and C.D.A. Haynes 2002. Sustainable Tourism in Protected Areas: Guidelines for Planning and Management . IUCN Gland, Switzerland and Cambridge, UK))  Much has been written in academia and in policy circles about the relationship between protected areas and poverty. Protected areas grant access to some people and exlude or limit the access to and use of natural resource of others. Sometimes this results in negative impacts for the livelihoods of local communities or even deplacement. Protected areas can also lead to more secure rights for local communities who were first under threat of losing their access to and use of natural resources to more powerful groups, such as oil companies or the state, and benefits for local communities in the form of tourisme revenues. The consequences of protected areas at the local level can be thus contrary. Much debate is focused on how to off-set the negative local consequenses.((Brockington D & D. Wilkie 2015. Protected areas and poverty. Philosophical Transactions B 370: 20140271. doi: 10.1098/rstb.2014.0271. Retrieved 18.04.2016))  ((Oldekop, J. A., Holmes, G., Harris, W. E. and Evans, K. L. 2016, A global assessment of the social and conservation outcomes of protected areas. Conservation Biology 30: 133–141. doi: 10.1111/cobi.12568))  ((Pullin A. S., M. Bangpan, S. Dalrymple, K. Dickson, N. R. Haddaway, J.R. Healey, H. Hauari, N. Hockley, J. P. G. Jones, T. Knight, C. Vigurs and S. Oliver 2013. Human well-being impacts ofterrestrial protected areas. Environmental Evidence 2:19.doi:10.1186/2047-2382-2-19))
+Cilji za določitev zavarovanega območja so lahko številni, vključno z ohranjanjem biotske raznovrstnosti, varovanjem določenih vrst ali funkcije ponora ogljika ali ohranjanjem kulturne dediščine. Poleg tega obstajajo tudi gospodarski in socialni cilji, kot so varovanje blaginje lokalnih skupnosti, izboljšanje nacionalnega gospodarstva s povečanjem prihodkov iz turizma ali zaustavitev/obnovitev upadanja zalog rib. Učinkovitost zavarovanega območja za ohranjanje je odvisna od njegove velikosti, lokacije in od zunanjih dejavnikov, kot so podnebne spremembe. Dobro upravljano zavarovano območje lahko zagotavlja številne koristi, kot so ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje ekosistemskih storitev in varovanje simbolnih kopenskih in morskih pokrajin. Izzivi upravljanja z zavarovanim območjem so številni, od nadzora dostopa do območij, zagotavljanja finančnih sredstev za upravljanje območja, doseganja trajnostnega ravnovesja med ohranjanjem in človekovimi dejavnostmi ter ohranjanja močne politične zavezanosti in vzajemno koristnega odnosa z lokalnimi skupnostmi ((5)) ) ((Eagles, P. F.J., S. F. McCool, and C.D.A. Haynes 2002. Sustainable Tourism in Protected Areas: Guidelines for Planning and Management . IUCN Gland, Switzerland and Cambridge, UK))  V strokovni srenji in političnih krogih je bilo veliko napisanega o razmerju med zavarovanimi območji in revščino. Zavarovana območja tako na eni strani nekaterim ljudem omogočajo dostop do in rabo naravnih virov, na drugi pa ga nekaterim ljudem omejujejo. Včasih to negativno vpliva na preživetje lokalnih skupnosti ali celo na njihovo odselitev. Zavarovana območja lahko vodijo tudi k večjim pravicam lokalnih skupnosti pri dostopu in rabi naravnih dobrin v primerjavi z močnejšimi organizacijami, kot so naftne družbe, in koristim lokalnih skupnosti v obliki prihodkov od turistične ponudbe. Posledice zavarovanj na lokalni ravni so lahko tako ravno nasprotne. Številne razprave so zato osredotočene na to, kako odpraviti negativne lokalne posledice teh ukrepov.((Brockington D & D. Wilkie 2015. Protected areas and poverty. Philosophical Transactions B 370: 20140271. doi: 10.1098/rstb.2014.0271. Retrieved 18.04.2016))  ((Oldekop, J. A., Holmes, G., Harris, W. E. and Evans, K. L. 2016, A global assessment of the social and conservation outcomes of protected areas. Conservation Biology 30: 133–141. doi: 10.1111/cobi.12568))  ((Pullin A. S., M. Bangpan, S. Dalrymple, K. Dickson, N. R. Haddaway, J.R. Healey, H. Hauari, N. Hockley, J. P. G. Jones, T. Knight, C. Vigurs and S. Oliver 2013. Human well-being impacts ofterrestrial protected areas. Environmental Evidence 2:19.doi:10.1186/2047-2382-2-19))
 === PADDD ===
-The UN Convention on Biological Diversity states that by 2020 at least 17% of terrestrial and inland water area and 10% of coastal and marine areas should be conserved through protected areas. The protected area coverage (terrestrial and marine) is falling short of meeting the (CBD) 2020 targets. It seems that globally there is a lack of political commitment to increase the coverage and effectiveness of protected areas (Watson 2014) (()) . In quite some countries even a decrease in the coverage and effectiveness of protected areas is observed. This trend is called **PADDD** (Protected Area Downgrading, Downsizing and Degazettement) meaning that there is an increase in legal authorization in of human activities in protected areas (downgrading), a decline in the coverage of protected areas through legal boundary change(downsizing) or a loss of legal protection of an entire protected area(degazettement). PADDD events are reported in all regions of the world (Mascia & Pailler 2011, Mascia et al. 2014) ((Mascia, M. B. & Pailler, S. 2011. Protected area downgrading, downsizing, and degazettement (PADDD) and its conservation implications. Conservation Letters 4: 9–20. doi: 10.1111/j.1755-263X.2010.00147.x. Retrieved 18.04.2016))  ((Mascia, M.B., S. Pailler, R. Krithivasan, V. Roshchanka, D. Burns, J.M. Mlotha, D. Murray, and N. Peng 2014. Protected Area Downgrading, Downsizing, and Degazettement (PADDD) in Africa, Asia, Latin America and the Caribbean, 1900-2010. Biological Conservation 169:355-361.))  The World Wildlife Fund has initiated an online database in which PADDD events are tracked ([[http://www.padddtracker.org/|http://www.padddtracker.org/]])).
+Konvencija Združenih narodov o biološki raznovrstnosti določa, da naj bi do leta 2020 zavarovali najmanj 17 % kopenskih in celinskih voda ter 10 % obalnih in morskih območij. Trenutna pokritost z zavarovanimi območji (celinskimi in morskimi) ne ustreza (CBD) ciljem za leto 2020. Zdi se, da je na splošno prisotno pomanjkanje politične volje za povečanje pokritosti in učinkovitosti zavarovanih območij (Watson 2014) (()) .V precej državah je opazno celo zmanjšanje obsega in učinkovitosti zavarovanih območij. Ta trend se imenuje PADDD (Deagradacija, zmanjševanje in ukinjanje zavarovanih območij), kar pomeni, da se povečuje zakonito dovoljenje za človekove dejavnosti na zavarovanih območjih (deagradacija), zmanjšanje pokritosti zavarovanih območij z zakonsko spremembo meja (zmanjševanje) ali izguba pravnega varstva celotnega zavarovanega območja (ukinjanje). O dogodkih PADDD so poročali v vseh regijah sveta (Mascia & Pailler 2011, Mascia in drugi 2014) ((Mascia, M. B. & Pailler, S. 2011. Protected area downgrading, downsizing, and degazettement (PADDD) and its conservation implications. Conservation Letters 4: 9–20. doi: 10.1111/j.1755-263X.2010.00147.x. Retrieved 18.04.2016))  ((Mascia, M.B., S. Pailler, R. Krithivasan, V. Roshchanka, D. Burns, J.M. Mlotha, D. Murray, and N. Peng 2014. Protected Area Downgrading, Downsizing, and Degazettement (PADDD) in Africa, Asia, Latin America and the Caribbean, 1900-2010. Biological Conservation 169:355-361.))  Svetovni sklad za naravo (WWF) je vzpostavil spletno bazo podatkov, na kateri sledijo dogodkom PADDD ([[http://www.padddtracker.org/|http://www.padddtracker.org/]])).
-=== Non-Conventional Approaches ===
+=== Nekonvencionalni pristopi ===
-It is important to note that biodiversity is not only conserved through conventional approaches, in other words by means of protected areas backed by state support. Besides the conventional protected areas , there are also indigenous community conserved areas, and conserved areas through environmental NGO programs. Moreover funding for acquiring and managing protected areas does not only come from the state, but also more and more from other funding sources such as philanthropic contributions, and payments for ecosystem service mechanisms. According to Watson (2011, 71) these non-conventional sources “have the potential to be crucially important future alternative funding sources, as do mechanisms such as offsets and ‘debt-for-nature swaps’ from the corporate sector. ((Watson, J.E.M., N. Dudley, D. B. Segan & M. Hockings 2014. The performance and potential of protected areas. Nature 515: 67–73. doi:10.1038/nature13947. Retrieved 11.4.2016))
+Pomembno je izpostaviti, da se biotska raznovrstnost ne ohranja samo s konvencionalnimi pristopi, torej z državno podporo. Poleg običajnih zavarovanih območij obstajajo tudi domorodna varovana območja (Indigenous community conserved areas – ICCA) in varovana območja prek programov okoljskih nevladnih organizacij. Poleg tega financiranje za vzpostavitev in upravljanja zavarovanih območij ne prihaja le od države, temveč tudi iz drugih virov financiranja, kot so dobrodelni prispevki in sheme plačil za ekosistemske storitve (PES). Kot pravi Watson (2011, 71), lahko ti nekonvencionalni viri "predstavljajo ključne prihodnje pomembne alternativne vire financiranja kot tudi mehanizmi, kot so nadomestila in "menjava dolga za ohranjanje narave (debt-for-nature swap)" iz korporativnega sektorja. . ((Watson, J.E.M., N. Dudley, D. B. Segan & M. Hockings 2014. The performance and potential of protected areas. Nature 515: 67–73. doi:10.1038/nature13947. Retrieved 11.4.2016))
-=== Protected Areas in Europe ===
+=== (Za)varovana območja v Evropi ===
-The most important European networks of protected areas are Natura 2000 and the Emerald network. Besides these networks, countries have also national protected areas (although there is quite some overlap between these two). Europe (EU28) currently has a protected area of 25,6% (national protected areas and or Natura 2000). Although the number of protected areas is high in Europe compared to other regions in the world, the average size is quite low due to high degree of fragmentation in Europe (infrastructure, urbanization and intensive land use).(([[http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4|http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4]] Retrieved on 15.4.2016))  Of the national protected areas in Europe, 76,9% is 100 hectares or smaller and 34,5% of the Natura 200 areas are 100 hectares or smaller. (([[http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/protected-areas/facts-and-figures/number-and-size-of-protected-areas-1|http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/protected-areas/facts-and-figures/number-and-size-of-protected-areas-1]] Retrieved 15.4.2016))  Large scale protected areas can be found especially in countries with a low population density such as Sweden. In Europe there is also a high diversity in aim and management approach of the protected areas. The most common IUCN categories of terrestrial protected areas are national parks (II), habitat/species management area (cat. IV) and protected landscapes/seascapes (cat.V). Categories IV and V are the most common in marine protected areas.(([[http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4|http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4]] Retrieved 15.4.2016))  It is estimated that the economic benefits of Natura 2000 range from 200 to 300 billion euro, while the costs for the management and protection of the protected area is estimated at 5,8 billion euro.(([[http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/financing/docs/Economic%20Benefits%20Factsheet.pdf|http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/financing/docs/Economic%20Benefits%20Factsheet.pdf]] Retrieved 20.04.2016))
+Najpomembnejši evropski omrežji varovanih območij sta Natura 2000 in omrežje Emerald. Poleg teh omrežij imajo države tudi nacionalna zavarovana območja (čeprav se med seboj precej prekrivajo). Evropa (EU28) ima trenutno 25,6 % (za)varovanih območij (nacionalna zavarovana območja in/ali Natura 2000). Čeprav je v Evropi v primerjavi z drugimi regijami sveta veliko število zavarovanih območij, je povprečna velikost zaradi visoke stopnje razdrobljenosti (infrastruktura, urbanizacija in intenzivna raba zemljišč) precej nizka. (([[http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4|http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4]] Retrieved on 15.4.2016))  Kar 76,9 % nacionalnih zavarovanih območij v Evropi in 34,5 % območij Natura 2000 je velikih 100 hektarov ali manj. (([[http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/protected-areas/facts-and-figures/number-and-size-of-protected-areas-1|http://www.eea.europa.eu/themes/biodiversity/protected-areas/facts-and-figures/number-and-size-of-protected-areas-1]] Retrieved 15.4.2016))  Obsežna zavarovana območja lahko najdemo zlasti v državah z nizko gostoto prebivalstva, kot je npr. Švedska. V Evropi obstajajo tudi velike razlike pri ciljih in upravljavskem pristopu v zavarovanih območjih. Najpogostejše kategorije kopenskih (za)varovanih območij IUCN so nacionalni parki (kat. II), območja upravljanja habitatov/vrst (kat. IV) in zavarovane kopenske/morske pokrajine (kat. V). Kategoriji IV in V sta najpogostejši pri morskih zavarovanih območjih. (([[http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4|http://www.eea.europa.eu/soer-2015/countries-comparison/biodiversity#note4]] Retrieved 15.4.2016))  Ocenjuje se, da se gospodarske koristi Nature 2000 gibljejo med 200 in 300 milijardami evrov, stroški upravljanja in zaščite zavarovanega območja pa so ocenjeni na 5,8 milijard evrov (([[http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/financing/docs/Economic%20Benefits%20Factsheet.pdf|http://ec.europa.eu/environment/nature/natura2000/financing/docs/Economic%20Benefits%20Factsheet.pdf]] Retrieved 20.04.2016))
-=== See also ===
+=== Glej tudi ===
-[[:wiki:glossary|Glossary]]
+[[:sl:wiki:glossary|Slovar]]
 ~~DISCUSSION~~{{tag>"nature conservation" "natural resource management"}}
-// //
-////
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//
-//