Človekova blaginja pomeni okvirno in situacijsko stanje ljudi – stanje, ki je »intrinzično in ne samo koristno« (ali dobro) za osebo ali socialno skupino . V MEA (Reid 2005) ((Reid, W. V. (Ed.) (2005): Ecosystems and human well-being. Synthesis; a report of the Millennium Ecosystem Assessment, MEA - Millennium Ecosystem Assessment & WRI - World Resources Institute. Washington, DC.)) )) so definirali sestavine (ali vzroke) človekove blaginje (podobno kot Reid): osnovne življenjske potrebščine, svoboda izbire in delovanja, zdravje in telesno dobro počutje, dobri socialni odnosi, varnost, duševni mir in duhovna izkušnja; ki ne nasprotujejo drugim klasifikacijam (Alexandrova 2012) ((Alexandrova, A. (2012): Well-Being as an Object of Science. In: Philosophy of Science 79 (5), p. 678–689.)) .

//AlpES priznava močno povezavo med ekosistemskimi storitvami in človekovo blaginjo, ki jo je izpostavila MEA (2005, p.45)((Millennium Ecosystem Assessment, 2005. Ecosystems and Human Well-being: Synthesis.Island Press, Washington, DC.)) : “Človekova blaginja je v veliki meri odvisna od številnih storitev, ki jih nudi narava; velikost in vzorci potrošnje človeške populacije vplivajo na stanje ekosistemov, da bodisi zmanjšajo bodisi povečajo (vsaj začasno) zalogo ekosistemskih storitev.”//

~~DISCUSSION~~{{tag> "AlpES_project"}}