===== Primorsko-notranjska statistična regija, Slovenija =====

NUTS 3 – Primorsko-notranjska statistična regija leži na južnem delu Slovenije. Glede na samooceno zadovoljstva z življenjem tukaj živijo eni izmed najsrečnejših Slovencev. V regiji živi 52.538 prebivalcev in se razprostira na 1.456 km2. Je ena manjših slovenskih regij. Obsega območja šestih občin (Bloke, Cerknica, Loška Dolina, Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna) in je pretežno ruralna regija z najmanjšo gostoto poseljenosti v državi – 36 preb./km2.

Regija je del Alpske biogeografske regije in del Dinarske pokrajine, ki jo delimo na dva podtipa: planote in podolja. Prevladujoči sedimentni kamnini apnenec in dolomit sta razlog za izoblikovanost kraškega sveta, vse od jam, vrtač, ponorov, kraških polj so presihajočih jezer. Vpliv človeka pa je pustil pečat na kulturni pokrajini – gručaste vasi, cerkve, mlini, žage, kamniti križi in dobro ohranjeni gradovi (npr. Predjamski grad).

Območje regije je z okoljskega vidika dobro ohranjeno. Več kot polovico zavzemajo območja, ki so v mreži Natura 2000. Največje zavarovano območje je [[https://www.notranjski-park.si/en|Notranjski regijski park]]. Na območju regije tudi več naravnih vrednot. Flora in favna območja sta raznoliki, prisotne so različne vrste ptic, velikih zveri, netopirjev, metuljev in rastlinske vrste. Prav tako je prisotnih mnogo endemitskih vrst, kar uvršča regijo med t. i. »vroče točke«[[:sl:wiki:biodiversity| biotske raznovrstnosti ]]za podzemni kraški svet..

71 % območja je poraščenega z gozdom – Ilirski bukovi gozdovi. Lesna zaloga velja za najobilnejši in najpomembnejši naravni vir na območju. Več kot 200 km2 površine predstavljajo kmetijska zemljišča v uporabi, od tega je kar 92 % travnikov. Največ kmetijskih gospodarstev se torej ukvarja z rejo živine, predvsem govedorejo, rejo drobnice ter konjerejo. Travišča tako pokrivajo 20 % regije – to so suhi kraški travniki, pašniki in tudi mokrišča. Regija ima tudi mnogo vodnih virov, predvsem zaradi kraškega vodonosnika in številnih izvirov. Posebno mesto ima reka Ljubljanica, ki jo napajajo številni kraški pritoki iz dveh porečij: Cerknica in Pivka. Reka na svoji poti kar sedemkrat izgine pod površje in se ponovno pojavi, vsakič z drugim imenom. Zato jo poetično imenujemo »reka sedmerih imen«

Poleg oskrbovalnih [[:sl:wiki:ecosystemservices|ekosistemskih storitev]] (kot sta les in voda) ti ekosistemi nudijo tudi številne uravnalne ekosistemskih storitev (relevantne za projekt AlpES), kot so [[:sl:wiki:surfacewaterfiltration|filtracija]], varstvo pred erozijo, [[:wiki:carbonsequestration|ponor CO2]] in možnosti za rekreacijo na prostem. Raznolike vrste in pokrajine imajo simbolno vrednost za lokalno prebivalstvo kot tudi za obiskovalce. Zeleni kras je primer turistične tržne znamke regije, ki združuje ključne turistične destinacije – tipične kraške oblike, zgodovinske in kulturne spomenike.