Človekova blaginja pomeni okvirno in situacijsko stanje ljudi – stanje, ki je »intrinzično in ne samo koristno« (ali dobro) za osebo ali socialno skupino . V MEA (Reid 2005) 1) )) so definirali sestavine (ali vzroke) človekove blaginje (podobno kot Reid): osnovne življenjske potrebščine, svoboda izbire in delovanja, zdravje in telesno dobro počutje, dobri socialni odnosi, varnost, duševni mir in duhovna izkušnja; ki ne nasprotujejo drugim klasifikacijam (Alexandrova 2012) 2) .
AlpES priznava močno povezavo med ekosistemskimi storitvami in človekovo blaginjo, ki jo je izpostavila MEA (2005, p.45)3) : “Človekova blaginja je v veliki meri odvisna od številnih storitev, ki jih nudi narava; velikost in vzorci potrošnje človeške populacije vplivajo na stanje ekosistemov, da bodisi zmanjšajo bodisi povečajo (vsaj začasno) zalogo ekosistemskih storitev.”