Površinske vode, kot so reke, potoki, jezera in mokrišča, so neločljivo povezane z dejavnostmi človeka. V vsej zgodovini so bile vode uporabljene za odvajanje naših onesnaževal (Carpenter et al 1998) ¹⁾ . Površinske voda ne odvajanjo samo hitro in enostavno onesnaževal od naselij, ampak tudi absorbirajo in filtrirajo odpadne snovi. Postopek absorpcije in filtracije je uravnalna ekosistemska storitev, ki jo običajno imenujemo filtracija površinske vode.

Filtracija poteka tako preko biotskih kot abiotskih procesov. Večino onesnaževal predelajo biotski dejavniki, kot so bakterije, plankton, rastline, detritivorji in drugimi, ki zajemajo, predelujejo in mineralizirajo onesnaževala, organske snovi ali presežne hranilne snovi (Maes et al 2011)²⁾ ) . Abiotski dejavniki, kot so geološke značilnosti, lahko pripomorejo k filtraciji z zagotavljanjem podaljšanega časa zadrževanja vode, kar omogoča več časa za biotske procese (Maes et al 2011)³⁾ ).

Eden od najbolj raziskanih primerov filtracije površinske vode je odstranitev presežka dušika. Presežek dušika, ki običajno izvira iz kmetijstva (gnojil itd.) in industrije, lahko povzroča številne probleme v vodnih ekosistemih, kot so cvetenje strupenih alg, izguba kisika, pogini, izguba biotske raznovrstnosti (vključno z vrstami, pomembnimi za gospodarstvo in rekreacijo), izguba vodnih rastlin in koralnih grebenov ter druge težave „(Carpenter et al 1998) ⁴⁾⁾ ) . Pri zmanjševanju presežkov dušika imajo pomembno vlogo rastline s porabo dušika, mikrobna imobilizacija, shranjevanje v tla, mešanje podtalnice (Lowrance et al 1997) ⁵⁾ in denitrifikacija (Mayer et al 2007)⁶⁾ .

Filtriranje onesnaževal, presežnih hranil in organskih snovi iz površinske vode omogoča varno rabo vode za ljudi, varuje ekosisteme dolvodno, itd. Naravna filtracija pomaga pri zniževanju stroškov, ki so povezani s čiščenjem odpadnih voda, izboljšuje izgled okolja in varuje pomembne avtohtone vrste (Loomis et al. 2000)⁷⁾ .

Za namene projekta AlpES je ta ekosistemska storitev opredeljena kot „filtracija površinske vode glede na tip ekosistema“. Z ocenjevanjem in kartiranjem te storitve se omogoča naknadno vrednotenje tudi tega tipa ekosistema v alpskem prostoru. Končne verzije metod ocenjevanja bodo predstavljene tukaj.

Projekt AlpES bo ocenil in kartiral ES filtracija površinske vode po tipu ekosistema v alpskem prostoru. Karte, ki prikazujejo razporeditev in stopnjo filtriranja, bodo na voljo tukaj.

• The Nature and Value of Ecosystem Services: An Overview Highlighting Hydrologic Services⁸⁾ )</sup>
• Riparian forests as nutrient filters in agricultural watersheds⁹⁾
• A spatial assessment of ecosystem services in Europe: methods, case studies and policy analysis - phase 1¹⁰⁾